Znamenitosti

PÜTAROV MLIN

V naselju Dolnji Slaveči stoji ob potoku Lukaj Pütarov mlin. Mlin izvira iz leta 1921, ko je deloval na vodno mlinsko kolo. Kasneje so mlin posodobili in vpeljali električno energijo. Danes mlin ne obratuje več, je pa v njem v celoti ohranjen valjčni mehanizem na električni pogon. Poleg mlina je tudi oljarna, prostor, kjer so pridelovali olje. Mlin je bil obnovljen leta 2009.

Pütarov mlin kot kulturno tehniški spomenik po obnovi služi kot muzej, ki si ga lahko ogledate po predhodni najavi.

Pütarov mlin je namreč edini primer pri nas še redko ohranjene podeželske stavbne dediščine panonskih ravnin, povezane z mlinarstvom. Tak tip nekdanjih gospodarskih poslopij znotraj posameznih kmetij je bil nepogrešljiv v okviru procesa predelave in pridelave prehranjevalnih artiklov tako za prehrano ljudi kot za krmo domačih živali. Nadstropni zidan mlin je ohranil vse kvalitete in značilnosti tovrstnega tipa gospodarskih poslopij.

Mlin 2 

KRIPTA

Na obronku zaselka Kaniža, okoli 2 km od gradu, stoji grobnica grajskih velikašev, imenovana Kripta. Iz zadnjega počivališča v zavetju gozda, veje že romantično vzdušje, najbrž je nastala v sklopu grajskih prezidav leta 1751. Grobnica ima kupolo, njena štiri pročelja pa so okrašena s trikotnimi čeli. Po 2. svetovni vojni je bila notranjost grobnice izropana. Danes nam le obnovljeno zidovje grobnice priča o nekdanji veličini grajskih gospodarjev, ki so tu našli zadnje počivališče.

Ključe od kripte hrani grad Grad.

Kripta

GRAD GRAD

Največji grad na Slovenskem stoji na enem izmed vulkanskih gričev. Ima kar 365 sob in v sebi skriva številne legende in grajske skrivnosti. Šteje čez 800 let. V neposredni okolici gradu je več energijskih mest, prav tako je energetsko polje pred glavnim vhodom in pri izviru studenca, južno od gradu. Čudežne moči je na grajskem dvorišču na pretek. Danes imam v njem sedež Krajinski park Goričko. Obiščite ga in hkrati izkoristite skupno vstopnico z Vulkanijo.

Grad Grad Goricko 300x237

Odkrijte mogočnost zidov


Med valovitimi griči se skriva mogočen grad, največji na Slovenskem. In ko boste prihajali k nam, ga poiščite. Skrit med hribi čaka, da ga prebudite, raziščete in vzljubite. Vse je povezano z njim, preteklost, življenje ljudi, zgradbe, ki še vedno pričajo o nekdanji pomembnosti gornjelendavskega gospostva in navsezadnje legende, ki še vedno burijo duhove.

Grad in njegovi lastniki


Grad Grad je največji grajski kompleks na Slovenskem. Šteje čez 800 let in stoji na griču iz bazaltnega tufa.

Ozemlje okrog gradu je vključil v madžarsko državo kralj Bela III. in ga leta 1183 podaril cistercijanskemu samostanu v Monoštru. Kmalu je prešlo v last različnih madžarskih fevdalnih rodbin, ki so gospodarile od Grada, tedanje Gornje Lendave, pa vse do Murske Sobote.

Grad je sezidal viteški red templarjev, ki so tu gospodarili v času križarskih vojn. Leta 1208 je posest dobil v fevd grof Andrej iz Vasvarja, ki je to posest znatno razširil. Med leti 1269/70 do 1275 so si posest prilastili Čehi Otokarja II. Po letu 1275 pa je prešla v last rodbine Amade (Omode), ki so bili lastniki vse do izumrtja veje leta 1357. Posebej je znan grof Nikolaj Amadejec, ki je bil nekaj časa tudi slavonski ban in je vodil boje pri Hodošu leta 1327.

Leta 1365 je posest z graščino prišla v last fevdalne rodbine Szechy, ki je stolovala tukaj cela tri stoletja. Sečiji so v 16. stoletju vneto razširjali protestantizem. Po izumrtju leta 1684 jo je nasledila rodbina Batthyany, nato Nadasdy, Szecheny in Szapary, ki so bili tu vse do konca 1. svetovne vojne.

Med obema vojnama je bil takrat še dobro ohranjen in s številnimi umetninami opremljen grad last Geze Hartnerja, veleposestnika iz Murske Sobote. Leta 1945 je bil grad v zaključnih bojih opustošen in izropan.

Po 2. svetovni vojni je bila v njem nastanjena sovjetska vojska, nato pa so stavbo nacionalizirali. Nekaj časa so v gradu bili upravni prostori in nekaj prebivalcev. Leta po vojni so bila usodna za grajsko opremo, pa tudi njegovi mogočni zidovi so bili prepuščeni propadanju.

Grad se od leta 1995 obnavlja s pomočjo programa Phare, v grajskih prostorih pa se nahaja sedež Krajinskega parka Goričko.

V njem poleg pisarn za upravljanje parka najdemo še Informacijsko središče za obiskovalce, viteško dvorano, okrogli salon, črno kuhinjo s pokuševalnico, grajsko okroglo klet - vinoteko, sobane za stalne in občasne razstave ter delavnice domače obrti.

V zgornjih obnovljenih prostorih se nahaja poročna dvorana s klavirjem, v prihodnosti pa bodo na voljo tudi grajski apartmaji.

Ogled gradu in informacije: 
Javni zavod Krajinski park Goričko, Grad 191, 9264 Grad, tel: 02/551 88 60, e-pošta: park.goricko@siol.net, splet: http://www.park-goricko.org

Mogočni grajski zidovi


Grad je prava posebnost, saj nas najprej preseneti nenavadna oblika notranjega dvorišča z višjim zahodnim in nižjim vzhodnim nivojem, kar je posledica oblike grajskega hriba.

Grajsko dvorišče, ki ga obdajajo stolpaste arkade, obkroža peterokotni tloris obodnih traktov, ki sežejo ponekod v prvo, ponekod pa v drugo nadstropje. Čeprav se v zasnovi skrivajo elementi srednjeveškega grajskega jedra, kaže danes celota baročno podobo iz 17. stoletja. Med njo so vpleteni tudi deli iz 16. in 18. stoletja (1751), kar velja posebej za kapelo z razgibano streho in za zvonik.

V gradu so ogromne kleti in ječe. Celota je obsegala velik vrt pred gradom z dvema ribnikoma, ki sta služila za dopolnitev udobja grajske gospode. Znotraj grajskega obzidja je s ploščo zavarovan globok vodnjak, ki je bil posebno dragocen v času napadov, saj je bilo poslopje sezidano tudi zaradi obrambnih potreb. Vodnjak je vklesan v živo skalo.

Jugozahodni trakt gradu je bil stanovanjski del s stekleno teraso, pred njo pa lep cvetlični vrt z ribnikom in vodnjakom. Zadnje dozidave so bile opravljene po prenehanju raznih nemirov in turških vpadov. Grad se je tako spreminjal v upravno, sodno in gospodarsko središče ter bil temu tudi primerno opremljen.

V 18. stoletju je nastal sklenjen obod poligonalnega tlorisa, ki ga sestavljajo trakti z dvema ali tremi etažami. Z notranje strani jih skoraj v celoti obdajajo arkadni hodniki. V odličnejše grajske prostore v južnem traktu je vodilo zavito stopnišče ob glavnem portalu. V 19. stoletju so uredili notranje dvorišče v cvetlični vrt, v jugozahodnem delu pa so si uredili nadstropni loži (steklena terasa), s katerih so uživali v sončnem popoldnevu in v razgledu na cvetlični vrt, ribnik in urejen angleški park.

Grajski urbar

Grajska oprema je bila po 2. svetovni vojni uničena ali izropana. O opremi in namembnosti gradu pričajo le redki stari zapisi v kronikah in urbarjih. 
Leta 1541, ko je bil grad v lasti Margarete Szechy, je nastal gospoščinski urbar z opisom grajske stavbe. Vsi zunanji zidovi so bili utrjeni, medsebojno povezani, obdajal pa jih je utrjen zemeljski nasip, ki ga je varovala straža. V urbarju so opisani grajski prostori in inventar orožja: puščice, ščiti, bakle, čelade, okovi, cepci, svedri, sedla za težko vprego, drugo osebno orožje, ognjeno orožje, topiči, možnarji, topovske krogle, sodi smodnika in žvepla, preko šesto sulic ipd. V zgornjem stolpu je bila opazovalnica, v bližini pa mostovž, povezan s prostorom, kjer se je sprehajala nočna straža.

Omenjeni so tudi prostori, kapela, vrtovi in ribniki. Kljub temu, da je bil grad utrjena in zavarovana utrdba, so ga leta 1515 zajeli uporni kmetje, leta 1549 so ga izropali uporni tlačani, leta 1605 in 1616 knežji uporniki, leta 1685 pa so ga oplenili Turki, ki so leta 1688 močno prizadeli in oropali tudi naselje pod gradom.

Na prehodu v 18. stoletje so se razmere na tem nemirnem območju umirile, plemiči so začeli trdnjave spreminjati v udobne rezidence, na varnost pa še vedno niso pozabili. Tako so na opazovalnem stolpu trikrat zatrobili v rog, če se je kdo bližal gradu. Mogočna grajska vrata so čuvali stražarji. Ti so prišleka sprejeli in ga odvedli v grajske prostore. O veliki vlogi gornjelendavske gospoščine priča podatek, da je imela leta 1743 kar pet pisarjev in nadpisarja.

Grajska kapela

Grad je imel grajsko kapelo, dozidano leta 1751, v kateri so občasno opravljali verske obrede. Tu je opravljal svoje prvo duhovniško poslanstvo tudi pisec slovenskih nabožnih knjig Mikloš Küzmič, doma z Dolnjih Slavečev. Tu je deloval tudi drugi zbiratelj narodnega gradiva Jožef Košič in drugi.

BELI KRIŽ

Beli križ je kužno znamenje, ki izhaja iz 18. stoletja in stoji ob cesti Grad – Kruplivnik. Leta 1740 je po Evropi razhajala kuga, ki je takrat veljala za neozdravljivo bolezen. Skoraj dva meseca je morila na ozemlju med Rabo in Muro. Uvedeni so bili strogi ukrepi zoper kugo. Ustavljen je bil promet, duhovniki in vrači, ki so bili na poti, so morali biti ogrnjeni s prtom, ki je bil namočen v kis ali žganje, vodo pa so morali prekuhavati. Kuga je vzela mnogo življenj in kot spomin na opustošenje je bil postavljen Beli križ. O njem kroži tudi legenda, ki pa jo boste spoznali, ko nas boste obiskali.

Beli križ

CERKEV MARIJE VNEBOVZETE

Župnijska cerkev stoji v središču vasi Grad in spada med najlepše gotske spomenike Pomurja. Cerkev je romarska in posvečena Marijinemu Vnebovzetju. Sestavljena je iz treh delov, iz zvonika, ladje in prezbiterija. Začetki cerkve segajo v 11. stoletje. Takrat je bila še lesena, so jo pa kasneje predelali. Gotski prezbiterij je bil dozidan v 14. stoletju. Prvoten raven strop so leta 1660 obokali, leta 1729 pa so dozidali 35 m visok zvonik. Pod oltarjem je bila včasih grobnica rodbine Szechyi, ki so takrat vladali na gradu, njihov grb pa najdemo na stropu cerkve. Glavni oltar je iz leta 1778. Na njem je Marijin kip z detetom iz leta 1550. Cerkveni ladji je pečat vtisnil znani slovenski arhitekt Jože Plečnik, saj so leta 1955 po njegovih zamislih prenovili strop ladje in kor. Na južni strani stoji stranski oltar Sv. družine, v severni steni prezbiterija pa je gotski portal, ki vodi v kapelo Lurške Matere Božje. Največji praznik župnija slavi 15. avgusta, ko se zbere čez 1000 ljudi in vzdolž Pörge poteka kramarski sejem.

Cerkev

KAČOVA MLAKA

Kačova mlaka leži v vasi Grad, za gasilskim domom in spada med naravne vrednote državnega pomena. Je nekdanji ribnik, v katerem se je po legendi kopal zmaj Kač z zlato krono, ki je živel od mogočno graščino. Leta 2008 je bila mlaka obnovljena, skrb zanjo pa imajo učenci OŠ Grad in KP Goričko. Ime je dobila po zmaju Kaču, o katerem kroži tudi legenda, ki pa jo izveste tudi ob obisku gradu.

Želiš obiskati naš doživljajski park Vulkanija?

Preveri zasedenost in rezerviraj svoj termin.

X

Všečkaj nas!